Search

Nismo vsi popolni, potreben pa je prvi korak

Vsak od nas si želi pustiti za sabo boljši svet, pa vendar nam ne uspe vedno. Ne vemo, kje bi začeli, ne znamo in vsega je preveč. Prvi korak je zavedanje, zakaj, kako in kje kupujemo.


O tem, kakšni potrošniki smo in kakšni naj bi bili, sva se pogovarjali z Gajo Brecelj, direktorico nevladne organizacije Umanotera s statusom delovanja v javnem interesu na področju varovanja okolja. To je njihov fokus že 25 let, odkar so na slovenski sceni. Dejavni so predvsem na dveh področjih: “Prvo je delo na politikah, ker verjamemo, da so nujne sistemske spremembe, veliko je zagovorniškega dela, predlogi k zakonom. Drugo pa ozaveščevalno-izobraževalni del, kjer izvajamo delavnice, svetujemo občinam, delamo z učitelji. Želimo razširiti znanje, na kakšen način lahko prispevamo k trajnostni družbi.”




Potrošništvo se je razvilo v življenjski slog

Oblikovala se je potrošna kultura, kjer posedovanje stvari ustvarja nek užitek, pozitivno samopodobo in smisel življenja. Pri tem se kot družba ne sprašujemo o tem, na kakšen način so stvari proizvedene, kaj je to pomenilo za okolje in ljudi.


“Slovenci smo potrošniško kulturno zelo vzeli za svojo. Smo v evropskem vrhu po površini nakupovalnih središč na prebivalca. Za primerjavo, po površini kmetijskih zemljišč smo pa na repu,” je pojasnila Gaja Brecelj.


Razmah potrošništva je trčil ob planetarne meje. Krivo je to, da moramo ves čas kupovati nove stvari in stare zavreči. “Ne moremo neskončno rasti, saj imamo omejen planet. Tukaj ne govorimo o obstoju planeta kot takega, ne skrbi nas planet sam, ampak življenje na planetu. Planet sam nas zlahka lahko izvrže, saj nas ne potrebuje, mi pa življenjsko potrebujemo njega. Tako da v bistvu skrbimo za lastno rit,” je poudarila Brecljeva. Dodala je, da v Sloveniji za kar petkrat presegamo podnebno ravnovesje ogljičnega odtisa.



Minimalna potrošnja ali pa je sploh ni

Etična potrošnja je eden izmed ključnih odgovorov na te težave. Gaja Brecelj vidi to potrošnjo kot tisto, ki ohranja naravne vire na vzdržni planetarni ravni in ki obenem skrbi za dostojna delovna mesta. Ni prisoten samo okoljski ali samo socialni vidik, je oboje: “Če plastično prikažem. Če si dam na streho sončne panele, naredili pa so jih otroci pod mizernimi pogoji na drugem koncu sveta, to ni etična potrošnja. Gre tudi obratno, če še tako pravično plačam nekaj, kar škodi okolju, tudi to ni etična potrošnja. Velikokrat smo primorani delati kompromise, a ni prav, da je tako.”




Pri potrošnji gre za cel sistem

  • Od kod pride energija, ki jo porabimo za proizvodnjo izdelka?

  • Kakšna je poraba naravnih virov, kot je voda in podobno?

  • Kakšni so delovni pogoji?


Vsak izdelek ima ta vprašanja v sebi. Celoten krog od načina proizvodnje, transporta, porabe izdelka in stanje po uporabi izdelka. Etična potrošnja v prvem koraku pa je tista, ki je minimalna, ki je ni, ki ustavlja začarani krog, ki nagovarja “kupuj, kupuj, kupuj”. Zato naj si vsak najprej postavi vprašanje: “Ali to sploh rabim?”


Organizacija Umanotera

Facebook stran Umanotere

Recent Posts

See All